Kamra.si, 19. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. marca 1922 se je v Sv. Trojici v Slovenskih goricah rodil Rudolf Pen, knjižničar.  mrl je leta 1994. V rojstnem kraju je obiskoval osnovno šolo in nato gimnazijo v Mariboru, in sicer klasični program. Študij je kasneje nadaljeval na Banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Po koncu II. svetovne vojne, v času katere je bil mobiliziranec nemške vojske, je služboval na različnih uradih, dokler se ni leta 1956 zaposlil na Občini Lenart, kjer je deloval vse do svoje upokojitve v letu 1982. Leta 1967, potem ko je prevzel nalogo predsednika sveta Delavske univerze, je Rudolf Pen začel tudi svoje delovanje v lenarški knjižnici, ki je takrat v svojih zametkih čakala, da se jo končno uredi in pripravi dostopno za uporabnike. S pomočjo svoje funkcije občinskega uradnika je Pen pomembno pripomogel, da se je začelo s prenovo prostorov, v katerih je bila knjižnica oziroma gradivo za knjižnico ob tem času spravljeno, hkrati pa je poskrbel za vpeljavo sistematičnosti, preglednosti in natančnosti v knjižničarsko delo. K temu so nedvomno veliko pripomogle njegove izkušnje, ki jih je kot uradnik in pravnik nabral pri opravljanju najrazličnejšega administrativnega dela. Le-te je odlično uporabil tudi pri urejanju knjižničnega gradiva, pripravi kataložnih listkov ter vodenju podatkov o takratnih uporabnikih knjižnice. Skrbno je beležil vse knjižne nakupe, evidentiral vplačane članarine ter izposojo gradiva. Ko je leta 1968 postal še vršilec dolžnosti direktorja Delavske univerze Lenart, je nadaljeval podpiranje sistematične nabave knjižničnega gradiva za Matično knjižnico Lenart, istega leta pa je vpeljal tudi bralno značko in s tem začel vse od takrat neprekinjeno, vzajemno bogato in nadvse plodno sodelovanje lenarške knjižnice z Osnovno šolo Lenart, kakor tudi s šolami nekdanjih krajevnih skupnosti Občine Lenart, zdajšnjih občin Benedikt, Sv. Ana, Cerkvenjak, Sv. Trojica in Jurovski Dol. Leta 1973 je Rudolf Pen za svoja prizadevanja

Kamra.si, 7. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. marca 1891 je na Dunaju umrl Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist. Rodil se je 20. novembra 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru.  Po končani osnovni šoli v Ljutomeru ter gimnaziji v Varaždinu in Mariboru je odšel na študij v Gradec. Tam je najprej skupaj s Stankom Vrazom končal študij na liceju, potem pa se vpisal na študij prava na graški univerzi. Po uspešnem zaključku je sledil še študij filozofije, kjer je predmet kot študent tudi predaval, leta 1838 pa ga je zaključil z doktoratom. Iz Gradca se je preselil na Dunaj, kjer si je nadaljnji študij prava financiral kot odvetniški pripravnik, tajnik, vzgojitelj in predavatelj v hiši grofa Abensperga – Trauna. Leta 1840 je nato iz prava tudi promoviral. Prijateljske in druge naveze, ki si jih je nabral v času študija, so ga umestile v visoko družbo, tako v kroge dunajskih intelektualcev kot v neposredno bližino samega dvora in plemstva. Tam se je približal tudi Kopitarju, kar ga je popeljalo do pomembne službe v dvorni knjižnici. Kopitar je kmalu spoznal njegovo izredno jezikovno znanje in našel v njem svojega naslednika. Med njegovim bivanjem v Rimu ga je tako nadomeščal prav Miklošič kot cenzor za slovanske, novogrške in romunske knjige, po smrti Kopitarja pa je prevzel tudi njegove delovne naloge. Leta 1848 je bil zaradi znanstvenega delovanja imenovan za dopisnega člana Akademija znanosti, leta 1851 pa za rednega. Leta 1848 se je vključil še v politično življenje, saj je bil v okraju Lenart v Slovenskih goricah izvoljen kot poslanec v državni zbor, postal je predsednik političnega društva Slovenija na Dunaju in sooblikovalec programa Zedinjene Slovenije. Po razpustitvi državnega zbora je bil leta 1849 imenovan za izrednega profesorja slavistike na novoustanovljeni dunajski univerzi, naslednje leto pa za rednega. Njegova stolica za slovansko filologijo je tako postala najpomembnejše slavistično središče v Evropi, sam pa je bil največja slavist

Kamra.si, 7. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. marca 1891 je na Dunaju umrl Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist. Rodil se je 20. novembra 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru.  Po končani osnovni šoli v Ljutomeru ter gimnaziji v Varaždinu in Mariboru je odšel na študij v Gradec. Tam je najprej skupaj s Stankom Vrazom končal študij na liceju, potem pa se vpisal na študij prava na graški univerzi. Po uspešnem zaključku je sledil še študij filozofije, kjer je predmet kot študent tudi predaval, leta 1838 pa ga je zaključil z doktoratom. Iz Gradca se je preselil na Dunaj, kjer si je nadaljnji študij prava financiral kot odvetniški pripravnik, tajnik, vzgojitelj in predavatelj v hiši grofa Abensperga – Trauna. Leta 1840 je nato iz prava tudi promoviral. Prijateljske in druge naveze, ki si jih je nabral v času študija, so ga umestile v visoko družbo, tako v kroge dunajskih intelektualcev kot v neposredno bližino samega dvora in plemstva. Tam se je približal tudi Kopitarju, kar ga je popeljalo do pomembne službe v dvorni knjižnici. Kopitar je kmalu spoznal njegovo izredno jezikovno znanje in našel v njem svojega naslednika. Med njegovim bivanjem v Rimu ga je tako nadomeščal prav Miklošič kot cenzor za slovanske, novogrške in romunske knjige, po smrti Kopitarja pa je prevzel tudi njegove delovne naloge. Leta 1848 je bil zaradi znanstvenega delovanja imenovan za dopisnega člana Akademija znanosti, leta 1851 pa za rednega. Leta 1848 se je vključil še v politično življenje, saj je bil v okraju Lenart v Slovenskih goricah izvoljen kot poslanec v državni zbor, postal je predsednik političnega društva Slovenija na Dunaju in sooblikovalec programa Zedinjene Slovenije. Po razpustitvi državnega zbora je bil leta 1849 imenovan za izrednega profesorja slavistike na novoustanovljeni dunajski univerzi, naslednje leto pa za rednega. Njegova stolica za slovansko filologijo je tako postala najpomembnejše slavistično središče v Evropi, sam pa je bil največja slavist

Kamra.si, 31. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. decembra 1871 je v Spodnjih Hočah umrl Anton Murko, slovenski slovničar in leksikograf. Rodil se je 8. junija 1809 v Spodnji Voličini.  Anton Murko, nekdanji nadžupnik in dekan Hoč ter pomemben slovenski jezikoslovec, se je rodil pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, današnji Voličini pri Lenartu. Rodil se je v družini kmeta in gornika. Skupaj z bratoma se je šolal na mariborski gimnaziji.  Po končani gimnaziji se je odločil za študij filozofije na liceju v Gradcu, kjer je spoznal pomembne slovenske kulturnike in politike. Ker ni imel denarja, je študij začasno opustil in stopil med frančiškane. Po nekaj mesecih si je premislil in izstopil. Potem se je preživljal tako, da je za Vida Rižnarja prepisoval, jezikovno popravljal ter prevajal svetopisemska in slovstvena dela. Leta 1829 je vendarle končal študij filozofije in si zaželel, da bi študiral medicino. V času negotovosti in pomanjkanja denarja za študij je sprejel ponudbo graškega knjigarnarja Johanna Lorenza Greinerja, da napiše nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar, vsakemu pa doda tudi nemško in slovensko slovnico. Murko se je z aro na Greinerjev honorar odpravil na Dunaj in se tam vpisal na medicinsko fakulteto, sicer pa pridno zahajal v dvorno knjižnico, kjer je služboval Jernej Kopitar. V knjižnici je Murko nabiral gradivo za slovarja in hkrati bil v stiku s Kopitarjem. Že v kratkem se je moral odpovedati študiju medicine in se vrniti v Gradec, kjer je ob skromnem honorarju in gmotni podpori kaznilniškega kurata Marka Glaserja živel siromašno. Držal se je pogodbe in jo leta 1832 izpolnil. Najprej je izšel jezikovni učbenik slovenščine in isto leto še slovensko-nemški ročni besednik, naslednje leto pa nemško-slovenski ročni besednik. Po končanem delu zopet brez kruha in naveličan revščine je na prigovarjanje in s posredovanjem prof. M. Robiča leta 1832 končno stopil v bogoslovje.

Kamra.si, 20. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. novembra 1813 se je v Radomerščaku pri Ljutomeru rodil Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist. Umrl je  7. marca 1891 na Dunaju.  Po končani osnovni šoli v Ljutomeru ter gimnaziji v Varaždinu in Mariboru je odšel na študij v Gradec. Tam je najprej skupaj s Stankom Vrazom končal študij na liceju, potem pa se vpisal na študij prava na graški univerzi. Po uspešnem zaključku je sledil še študij filozofije, kjer je predmet kot študent tudi predaval, leta 1838 pa ga je zaključil z doktoratom. Iz Gradca se je preselil na Dunaj, kjer si je nadaljnji študij prava financiral kot odvetniški pripravnik, tajnik, vzgojitelj in predavatelj v hiši grofa Abensperga – Trauna. Leta 1840 je nato iz prava tudi promoviral. Prijateljske in druge naveze, ki si jih je nabral v času študija, so ga umestile v visoko družbo, tako v kroge dunajskih intelektualcev kot v neposredno bližino samega dvora in plemstva. Tam se je približal tudi Kopitarju, kar ga je popeljalo do pomembne službe v dvorni knjižnici. Kopitar je kmalu spoznal njegovo izredno jezikovno znanje in našel v njem svojega naslednika. Med njegovim bivanjem v Rimu ga je tako nadomeščal prav Miklošič kot cenzor za slovanske, novogrške in romunske knjige, po smrti Kopitarja pa je prevzel tudi njegove delovne naloge. Leta 1848 je bil zaradi znanstvenega delovanja imenovan za dopisnega člana Akademija znanosti, leta 1851 pa za rednega. Leta 1848 se je vključil še v politično življenje, saj je bil v okraju Lenart v Slovenskih goricah izvoljen kot poslanec v državni zbor, postal je predsednik političnega društva Slovenija na Dunaju in sooblikovalec programa Zedinjene Slovenije. Po razpustitvi državnega zbora je bil leta 1849 imenovan za izrednega profesorja slavistike na novoustanovljeni dunajski univerzi, naslednje leto pa za rednega. Njegova stolica za slovansko filologijo je tako postala najpomembnejše slavistično središče v Evropi, sam pa je bil največja slavis